Aikido

Aikido je japonska borilna veščina, ki jo je v 20. stoletju razvil Morihei Ueshiba. Njen poudarek ni na premagovanju napadalca, temveč na izkoriščanju njegove energije za prevzem kontrole oziroma za preusmeritev nasprotnika - osnova te veščine je v gibanju in dinamiki premikanja.

Besedo aikido sestavljajo tri pismenke:

	Ai kot usklajenost, harmonija
	Ki ali univerzalna življenjska energija, duh
	Do ali pot, spoznanje

torej lahko razumemo besedo tudi kot »Pot do harmonije duha«. Aikido treniramo iz različnih vzgibov, bodisi zaradi zaščite samega sebe, zaradi duhovne rasti, pridobivanja in ohranjanja telesne kondicije ali zaradi sprostitve.

Morihei Ueshiba (1883 - 1969), poznan tudi kot Učitelj (O’ Sensei), je razvijal aikido kot etično borilno veščino, ki vodi v nenasilno razreševanje konflikta. Veščina, ki sledi ustanoviteljevemu principu Umetnosti miru (ang. Art of Peace), se je razvijala in rasla skupaj z znanjem in pogledom Učitelja ter njegovih učencev, zato so tudi nastale različne smeri aikida. Z leti, ko se je Aikido razvijal, se je pokazalo, da ni le učinkovit način samoobrambe, temveč tudi sredstvo za celovito razumevanje življenja.